dr-vorobjev

Marihuana je droga, ki povzroča številne škodljive posledice na zdravje, pa tudi na psihične in socialne vidike človekovega življenja. Čeprav ne povzroča fizične odvisnosti in po prenehanju jemanja človek običajno ne občuti fizične odtegnitvene krize, je psihično odvisnost od marihuane potrebno zdraviti.

Odvisnost od marihuane in zdravljenje

Zaradi na učinkov marihuane na celoten organizem, je ne moremo uvrstiti med lažje droge, saj so vse droge težke. Mnogi odvisniki od heroina, ki so bili zdravljeni na klinikah za rehabilitacijo, so začeli svojo pot odvisnosti z marihuano. Mladi lahko marihuano v družbi začnejo uporabljati že zelo zgodaj, v najstniških letih. Skoraj 55 % ljudi, starejših od 18 let, je začelo uživati ​​marihuano pred 17. letom. Zlorabijo jo tako, da jo kadijo ali zaužijejo s hrano (‘edibles’).

Ravno ta miselnost, da psihični stimulansi niso problematični, vodi v eksperimentiranje in posledično v odvisnost od droge. Najtežje je zdraviti odvisnike na samem začetku, ker takrat še ne sprevidijo svojih težav in povsem na koncu, ko je že velik izziv odpraviti posledice zasvojenosti.

V tem članku bomo govorili o definiciji odvisnosti od marihuane, kako jo prepoznati, učinke, ki jih lahko ima na odvisnika in kako jo zdraviti.

Učinki uživanja kanabinoida

Poznamo številne psihične učinke, ki so posledica uživanja kanabinoidov:

  • Sproščenost (čeprav se lahko pojavi občutek anksioznosti kot kontraučinek)
  • Evforično razpoloženje
  • Prekomerno smejanje
  • Slaba koncentracija
  • Moten proces razmišljanja in „navali misli“
  • Halucinacije in iluzije
  • Motnje spomina
  • Govorne motnje in zgovornost
  • Zmanjšana sposobnost predvidevanja dogodkov
  • Vrtoglavica
  • Derealizacija
  • Depersonalizacija

Med somatske učinke spadajo razširjene zenice, pordele beločnice, suha usta in grlo ter spremenjene kompleksne motorične funkcije, pri večjih odmerkih pa motena koordinacija gibov. Dolgotrajna uporaba marihuane povzroča številne kronične motnje v organizmu. Med njimi so apatično razpoloženje in stalna zaspanost, slab delovni spomin, motnje abstraktnega mišljenja, depresija in tesnoba, napadi panike, čustvena labilnost in razdražljivost. Intelektualne sposobnosti se zmanjšajo, nastanejo osebnostne spremembe in lahko pride celo do samomora.

Pogosto se pojavijo glavoboli, motnje koordinacije, upočasnjene reakcije in spremenjeno zaznavanje okolice ali barv.
Pojavijo se tudi številne težave z dihali, kot so suh in neproduktiven kašelj, faringitis, obarvanje ustne sluznice ter otekanje neba in frenuluma. Nos je nenehno zamašen. Če ima uporabnik astmo, se stanje poslabša. Pogoste so tudi okužbe dihalnih poti, lahko se razvijeta tudi bronhitis in pljučni rak.

Na reproduktivnem področju se zmanjša libido in težko je doseči zadovoljstvo v spolnosti. Lahko se pojavijo težave s potenco, motnje menstrualnega cikla, težave z nosečnostjo in neplodnost.

Socialne posledice uživanja marihuane so izolacija ali slaba družba, izguba ambicij in načrtov ter opustitev hobijev in običajnih dejavnosti.

Kaj je odvisnost od marihuane?

Prepogosti uživalci marihuane tvegajo pojav tako imenovane motnje uporabe kanabisa, kar je še en izraz za odvisnost od marihuane. Pojavi se, ko posameznik kljub jasnim znakom poslabšanja zdravja ali vsakdanjega življenja nadaljuje z uživanjem marihuane.

Do ov dvisnosti pride, kadar odvisniki drogo uživajo dlje časa in ves čas povečujejo odmerek. Tudi genetski dejavniki lahko igrajo vlogo pri nagnjenosti posameznika k razvoju odvisnosti od marihuane.

Ena od študij je pokazala, da je skoraj 30% anketiranih uporabnikov marihuane v tistem letu izkazalo znake motnje uporabe kanabisa. Ker je istega leta skoraj 10 % odraslih v Združenih državah uživalo konopljo, lahko razberemo, kako velika težava je lahko odvisnost od marihuane.

Kaj je odvisnost od marihuane

Znaki in simptomi odvisnosti od kanabisa

Odvisnost od marihuane bolj okarakterizira psihološka odvisnost kot fizična. Zdi pa se, da še vedno obstaja neka vrsta fizične odvisnosti. Odvisnost od konoplje se klinično kaže s prisotnostjo dveh ali več od naslednjih simptomov v 12 mesecih:

  1. Uporaba več marihuane, kot je bilo sprva mišljeno.
  2. Težave z nadzorom količine porabljene konoplje.
  3. Velik del razpoložljivega časa porabimo za uživanje marihuane; druge dejavnosti so zanemarjene.
  4. Pogosta želja po marihuani.
  5. Zmanjšana uspešnost na delovnem mestu, v šoli, družbi ali doma, v družini, kar je posledica uživanja marihuane.
  6. Nadaljnja uporaba konoplje kljub prej omenjenim učinkom na družbeno življenje ali odnose.
  1. Nadaljevanje uživanja konoplje kljub ugotovljenim učinkom na fizično in psihično stanje.
  2. Uživanje konoplje v družbeno nesprejemljivih ali tveganih situacijah, na primer med poukom ali v službi.
  3. Potreba po višjih odmerkih konoplje za doseganje enakih učinkov, kot so bili prej doseženi z nižjimi odmerki (toleranca).
  4. Simptomi abstinenčne krize po prenehanju uporabe marihuane.

Učinki odvisnosti od kanabisa

Marihuana povzroča predvsem psihično odvisnost, kratkoročni in dolgoročni učinki odvisnosti od konoplje pa so prav tako osredotočeni predvsem na možgane. To zanika prepričanje mnogih, da je marihuana varna droga. To seveda ni res in zloraba in odvisnost od te droge lahko povzroči znatno škodo.

Tetrahidrokanabinol je eden glavnih kanabinoidov, pridobljenih iz marihuane. Je v osnovi odgovoren za delovanje droge, zlasti za psihoaktivno komponento. V možgane pride s krvjo, ne glede na to, ali je pokajen ali zaužit. Snov aktivira receptorje v možganih zaradi svoje strukturne podobnosti z naravno prisotnimi snovmi, ki delujejo na te receptorje. Ta aktivacija povzroči značilne učinke.

Kratkoročni učinki odvisnosti od kanabisa

Poznamo veliko učinkov, s katerimi konoplja deluje kratkoročno, vključno z naslednjimi psihološkimi in fizičnimi učinki:

  • Halucinacije
  • Blodnje
  • Motnje v spominu
  • Kognitivne motnje
  • Spremembe razpoloženja
  • Spremenjena percepcija časa
  • Paranoja
  • Psihoza (posebno pri velikih odmerkih)
  • Panika
  • Pospešen pulz
  • Motena koordinacija in premikanje mišic
  • Slabost in bruhanje
  • Spremenjeno senzorično zaznavanje (na primer zvoki in barve so lahko ojačani)

Dolgoročni učinki odvisnosti od kanabisa

Glavni dolgoročni učinki zasvojenosti s konopljo so posledica kroničnih učinkov na možgane. Ti učinki so lahko nepopravljivi. Sem spada naslednje:

  • Razvoj shizofrenije
  • Depersonalizacija
  • Pomanjkanje koncentracije
  • Motnje spomina
  • Depresija
  • Anksioznost
  • Samomorilno vedenje
  • Zmanjšan inteligenčni kvocient, v povprečju za 8 IQ točk
  • Zmanjšana sposobnost opravljanja kompleksnih nalog
  • Odvisnost od več nedovoljenih substanc (deluje kot pot do drugih drog)
  • Kronična psihoza
Dolgoročni učinki odvisnosti od kanabisa

Zdravljenje odvisnosti od marihuane

Mnogi odvisniki dosežejo točko, ko sprevidijo, kako zasvojenost s konopljo vpliva na njihova življenja in želijo s tem prenehati. Na srečo je to povsem dosegljivo. Zdravljenje lahko opravite v strokovnem centru za zdravljenje odvisnosti.

Primarni cilji zdravljenja

  • Odpravljanje psihičnih posledic uživanja marihuane, predvsem paranoje, blodenj, amotivacijskega sindroma, depresije, motenj razmišljanja, spomina in pozornosti.
  • Eliminiranje želje po marihuani.
  • Ustvarjanje novega načina življenja, spremeniti življenjske navade, spremeniti krog prijateljev, se izogibati alkoholu in drugim psihoaktivnim snovem, ukvarjati se s športom in drugimi zdravimi aktivnostmi, poiskati službo in vzpostaviti normalen bioritem.

Faze zdravljenja odvisnosti od marihuane

Zdravljenje odvisnosti od kanabinoidov vključuje farmakoterapijo, terapijo Neuro-Jet, informacijsko terapijo in psihoterapijo, prva in osnovna faza pa je diagnostika.

1. Diagnostika

V tej fazi se oceni bolnikovo fizično in psihično stanje. Opravi se splošni krvni test, biokemični test krvi, preiskava urina, preiskava na hepatitis B in C, okužbo s HIV, EKG in pregled pri internistu. Vključeni so tudi psihodiagnostični testi (psihološki testi za ugotavljanje stopnje zasvojenosti, posledic uživanja substanc na duševno zdravje, odkrivanje znakov psihičnih motenj, prisotnost depresije, stopnjo motivacije za zdravljenje) za oceno psihološkega stanja pacienta. Po potrebi se opravijo tudi dodatni zdravstveni pregledi.

2. Farmakoterapija

Treba je sestaviti dobro kombinacijo zdravil, ki bodo bolniku pomagala povrniti nadzor nad svojim telesom, mislimi in občutki. Farmakoterapija pomaga povrniti zdravje in izboljšati počutje, odpravlja strahove, dvome, negotovost in blodnje. Šele ko lahko bolnik ponovno sprejme, analizira in oceni dogodke in situacije, lahko preide v naslednjo fazo zdravljenja odvisnosti od marihuane. Starši se pogosto zatečejo k grožnjam ali prepričevanjem, da bi otroka prisilili, da preneha jemati droge. Vendar taki pogovori nimajo učinka, saj marihuana povzroča motnje zaznavanja, spomina in mišljenja.

3. N.E.T. (Neuro Jet terapija)

Omogoča stabilizacijo endorfinskega in nevrotransmiterskega sistema. Ta metoda je zelo uporabna in obetavna. Uporablja se v državah, kot so Švica, Velika Britanija in Rusija. Omogoča stimulacijo možganskih struktur, ki izločajo naravne hormone sreče. Ti procesi so moteni ob rednem uživanju drog, kar se izkazuje z občutki žalosti, apatije in depresije. Terapija Neuro Jet vzpostavi ravnovesje nevrotransmiterjev in s tem normalizira razpoloženje, odpravi živčnost in zmanjša željo po drogah.

4. Zdravljenje psihološke odvisnosti

Uporaba averzivne terapije, farmakohipnoze, psihoterapije in terapije z ibogainom po navodilih zdravnika.

5. Psihoterapija

Uporabljajo se lahko individualna, družinska in skupinska psihoterapija, fizična psihoterapija, meditacija, avtogeni trening, trening razvoja komunikacijskih veščin, sprostitev, art terapija, transakcijska analiza, družinska terapija, individualna in skupinska izobraževanja. Bistvo psihoterapije je ponovna vzpostavitev dobre komunikacije in odnosov s pomembnimi ljudmi, družino in prijatelji, predvsem pa s samim seboj. Za vsak naslednji mesec se naredi načrt aktivnosti in bolnik se počasi uči, kako ravnati v provokativnih situacijah in kako preprečiti ponovitev. Prosti čas naj bo namenjen športu, rekreaciji, sprehodom in drugim prijetnim in zdravim dejavnostim.

6. Fizioterapija

Vključuje fizično, medicinsko ali globinsko masažo, ki sproščajo in pomirjajo telo. Ko je človek v fazi abstinenčne krize, se raven dopamina zniža, masaža pa spodbuja normalno nastajanje dopamina, saj pospešuje krvni in limfni obtok, s čimer se izboljša proces izločanja toksinov iz telesa.

7. Faza ambulantnega zdravljenja

Poteka po odhodu iz bolnišnice, bolnika pa spremljamo redno vsak mesec v naslednjem letu. Ob odpustu pacient dobi natančne nasvete in navodila, kako doseženo stanje vzdrževati in izboljšati. Vendar pa je nujno, da vzdržuje stik z bolnišnico, da dobi potrebne nasvete in pomoč v primeru težav. Za paciente iz tujine je možen stik z zdravnikom po telefonu, Skypu in elektronski pošti. Tudi podpora bližnjih oseb in družinskih članov pri zdravljenju močno poveča možnosti za uspešno ozdravitev.

Mnogi vidijo marihuano kot zabavno rekreativno drogo, ki ne more narediti škode. Veliko ljudi verjame, da je koristna za zdravje, celo pri zlorabi. To ni res, zasvojenost s konopljo pa ima lahko resne posledice v življenju odvisnika. Nikoli ni prepozno, da naredite prave korake, da opustite zasvojenost in začnete z rehabilitacijo.

Pogosto zastavljena vprašanja o odvisnosti od marihuane

Z zvezno zakonodajo je konoplja v Združenih državah nezakonita, vendar sledijo številne države nasprotujoči si politiki. 15 držav je legaliziralo rekreacijsko uporabo, še 16 držav pa jo je dekriminaliziralo.

V svetu je več držav legaliziralo rekreativno uporabo marihuane, nekaj držav pa jo je dekriminaliziralo. Marihuana je legalna v Kanadi, Georgiji, Južni Afriki, Urugvaju, regiji glavnega mesta Avstralije. Države, ki so dekriminalizirale rekreativno uporabo marihuane, so Argentina, Avstralija, Belgija, Kolumbija, Italija, Jamajka, Mehika, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švica.

Politika mnogih držav glede uporabe marihuane povzroča neresen odnos do problema zasvojenosti s to drogo.

Marihuana, ki se pokadi, deluje hitreje kot marihuana, ki jo zaužijemo s hrano. Ima pa tudi dodatne stranske učinke, povezane s pogostim vdihavanjem dima. Kajenje marihuane lahko povzroči dolgotrajne težave z dihanjem.

Če je potrebno, nudimo prevoz od letališča ali postaje do bolnišnice in nazaj. Pacientom iz tujine pomagamo pridobiti vizum, če ga potrebujejo. Če pridejo s spremstvom, lahko tudi spremljevalec ostane na kliniki.

Strokovno osebje je pacientom na voljo 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Zdravniki klinike so pooblaščeni anesteziologi, psihiatri in psihologi z 10 do 25 letnimi izkušnjami. Varnost in dobrobit pacientov sta naši prioriteti, zato je ustanova pod videonadzorom, imamo pa tudi stalno prisotno varovanje.